V času epidemije se delodajalci množično odločajo, da bodo začasno zaprli vrata svojih pisarn in delavcem odredili delo na domu ali jih v primerih, ko to ni mogoče, napotili na čakanje na delo.
Nekateri delodajalci se s tovrstnimi ukrepi srečujejo prvič, spet drugi imajo s tem že nekaj izkušenj. Ne glede na to ali spadate v prvo ali drugo skupino, morate biti podučenih o napakah, ki so pri teh odločitvah in ukrepih najpogostejše. Rezultati nejasno skomuniciranih nalog, načina evidentiranja delovnega časa, obračuna plače in drugih s tem povezanih vprašanj se običajno pokažejo šele, ko izredno stanje preneha – ko jih ni mogoče več rešiti.
Kako bo lahko delodajalec, ki delavcu npr. ni odredil dosegljivosti v določenem času, ali mu jasno določil nalog, ki jih mora v času, ko opravlja delo na domu, opraviti, delavcu dokazal kršitev delovnih nalog in ga kakorkoli sankcioniral?
Delavcem, ki dela ne morejo opravljati na domu je lahko odrejeno čakanje na delo doma. Kaj pa če delavec ostane doma, ker nima zagotovljenega varstva za otroka? V katerih primerih nadomestilo plače krije delodajalec ter v kakšni višini?
Sprejet je bil Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – kaj določa in v katerih delih bo vanj posegel ti. »Mega korona zakon« oziroma Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo?
Predavateljica:
Maja Brajnik je pravnica, ki je svojo karierno pot začela na Kadrovski asistenci. Ukvarja se predvsem s svetovanjem delodajalcem iz področja delovnega prava in jim pomaga pri izvedbi zahtevnejših postopkov. Pri delodajalcih ureja individualno prilagojene interne akte ter druge delovnopravne dokumente, na način, da so skladni z zakonodajo, kolektivnimi pogodbami ter notranjimi procesi, ki so vzpostavljeni pri delodajalcu. V zadnjih dveh letih se aktivno ukvarja tudi s področjem varovanja osebnih podatkov.
